Pismo dijaka

Naj vam pogreje vaše srčke pismo dijaka Patricka.

Namenjeno ni samo meni, ampak vsem vam, dragi starši, vzgojitelji, učitelji, vsem, ki imate otroke ali pa samo delate z njimi. Tako malo je potrebno, da jim pomagate razpreti krila in da svobodnega duha, mirni, ponosni nase, odkorakajo v odraslost. Pišite nam, obiščite nas v društvu, tukaj smo za vas, da ustvarimo lepo prihodnost mladostnikom.

“Kot pravi znana pesem, kaj bi dal, da čas lahko bi zavrtel nazaj? Na čas brezskrbnosti, na čas, ko je največja težava bila nezadostna ocena, največji ponos pa odličje? Na čas najstniških traparij in neizpolnjenih želja, sanj in neosvojenih simpatij? Ampak čas gre naprej in jaz moram z njim, vse kar ostane so lepi spomini na srednješolske dni. Dneve, ki so bili prepleteni z vsem prej naštetim. Toda kaj je tisti člen, ki mi je pomagal razpreti krila in obenem pomagal, da nisem letel previsoko? Ta člen je vzgojitelj. Sam si štejem v ponos, da sem imel možnost odraščati pod budnim očesom vzgojiteljice Manje. So prišli trenutki nesoglasij, toda pravi pedagog ve, kako se spoprijeti s tem. Nedvomno smo uživali mladost ter norost in res sem hvaležen, da je mojo pot lahko spremljala in tudi večkrat usmerjala, če se malo hudomušno izrazim, naša Manja. Hvala vam za vse življenjske nauke, vse težke pogovore in prosim ne spreminjajte se, saj ste najboljši, to kar ste.”

Vaš Patrick Žižek

10102 komentarjaVšeč mi jeKomentirajDeli z drugimi