Društvo Točka sreče je pravi naslov zate …

Draga Natka, tako sem te klicala, ko si bila moja dijakinja in jaz tvoja vzgojiteljica. Koliko let je že od tega deset, petnajst? Ne štejem več, kolikim nepozabnim generacijam sem bila vzgojiteljica. Iz srca ti hvala za spodbudno pismo, mladostniki ste bili vedno moji najboljši učitelji. Hvala.

“Z gospo Manjo sva se srečali v dijaškem domu v Rušah, kjer sem imela to čast, da je bila moja vzgojiteljica. Takrat, v najstniških časih, sem bila zelo izgubljena, posegala po opojnih substancah, bila obdana s slabo družbo in predvsem konfliktna do staršev ali kogarkoli, ki mi je želel dobro. Manja me ni obsojala, sprejela me je takšno, kot sem bila in mi pomagala najti pravo pot. Bila mi je v veliko oporo. Še zdaj sem ji neizmerno hvaležna. Če imaš kakršnokoli težavo, odvisnost, konflikte, pa ne veš kako naprej, je Društvo Točka sreče pravi naslov zate. V mladostniških časih pač naletimo na ovire, a včasih so preveliki zalogaj za nas same in je prav, da si poiščemo pomoč.”

“Manja, hvala ti za vso podporo, pogovore in nasvete na moji poti. Neizmerno hvaležna za tvojo toplino in tebe.”

Natalija Nemec