V čem je knjiga Moje misli … v tvoje srce posebna?

Avtorica: Manja Tancer, ilustratorka: Aneja Založnik Jaušnik

Avtorici celoten zaslužek od prodaje knjige namenjata Gimnaziji in srednji šoli za kemijo in farmacijo Ruše, za podporo dijakov v njihovih kreativnih idejah. Hvaležni za vsak nakup

Gre za projekt sodelovanja in soustvarjanja z dobrodelno noto med menoj in 

Anejo Založnik Jaušnik, bivšo dijakinjo Gimnazije in srednje šole za kemijo in farmacijo Ruše, danes študentko likovne umetnosti, katere slikarski talent me je tako navdušil, da sem jo nagovorila k sodelovalnemu ustvarjanju. V šolskem letu 2019/20 so počasi ob mojih pesmih – mislih nastajale Anejine ilustracije. To povezovanje in stvaritev (v tem primeru knjiga), je v našem šolskem sistemu redkost, vendar nujna iztočnica za prihodnost, kajti soustvarjanje dijak-učitelj je eno najpomembnejših povezovalnih vedenj in temelj najboljših šolskih sistemov ter seveda popotnica dijakinji za življenje. V sam proces nastajanja knjige se je vključil ves takratni 4.a gimnazije. Ustvarili smo instagram ter fb stran z naslovom BARVITOST MOJIH MISLI, kjer lahko še danes spremljate misli, pesmi, risbe in fotografije, ki nastajajo na šoli. 

 S tem projektom, ki so ga podprli občina Ruše, GSŠKF Ruše, Osnovna šola Janka Glazerja Ruše ter pisateljica Petra Škarja in njihova založba 5KA (Katapult d.o.o.)  mlade spodbujamo k pisanju, slikanju, glasbi, ki so najboljša terapija, ko se življenje poigra z nami ter jih s prodajo knjige finančno podpremo.

Kdo sem jaz? Morda čisto na kratko. Manja Tancer, učiteljica nemškega jezika, vzgojiteljica v dijaškem domu, popotnica, ki ljubi življenje tudi takrat, ko se znajde v najbolj norih, težkih, nenavadnih situacijah in si drzne strahu pogledati v oči in  pogumno zakoraka naprej.

Moja pot ustvarjanja  od zapisa na papir do knjige je bila spontana. Pišem, ko so misli težke in takrat, ko je v njih toliko veselja, da ne gre drugače, kot da ga izlijem  na papir … pisanje je zame terapija, užitek, svoboda … skozi moje pisanje dihajo moje izkušnje, odnosi, skrbi, radost, žalost, hrepenenje, sreča, veselje, vprašanja … skozi pisanje lahko preberete moje življenje … ali pa prepoznate svojega. 

Vsa ta čustva sem prepoznala tudi v slikah  dijakinje Aneje. Njeno ustvarjanje na platno se je v mojih mislih zlilo s pesmimi, ki jih pišem in predlagala sem ji, da skupaj ustvariva knjigo, se ob tem druživa, ne samo pri predmetu, ki ga poučujem, ampak, da ustvarjava tudi zunaj učilnice, se dopolnjujeva, ter učiva druga od druge. Ko sem pisala prošnje za podporo pri izdaji knjige, sem imela ves čas v mislih najin nasmeh, veselje, ponos, ko bova držali v roki najino knjigo, ki ne bo osrečila samo naju, ampak kasneje še druge dijake, ki jim bova z denarjem od prodaje lahko pomagali k prepoznavnosti. 

Sporočilnost  knjige je zame: kako lepe, plemenite zgodbe se lahko rodijo, ko združimo moči in ustvarjamo iz ljubezni. Še posebej je sporočilnost, gledana skozi moje oči, namenjena učiteljem, da si drznejo pokazati svoje talente, ki niso vezani samo na predmet, ki ga poučujejo, da spodbudijo dijaka k ustvarjanju, prepoznajo v njem talent in skupaj z njim ustvarijo nekaj podobnega, kot sva midve z Anejo.